Onesnaževanje in izraba virov

Industrija s krznom se rada označuje za neinvazivno, celo okolju prijazno. Ta trditev je smešna in brez vsake osnove.

ONESNAŽEVANJE

Gojenje živali na farmah za krzno je bilo uvedeno kot posledica zmanjšanja populacije divjih živali, do česar je prišlo zaradi dolgoletnega intenzivnega lova in nastavljanja pasti. To intenzivno gojenje minkov in lisic (trenutno več kot 50 milijonov vsake vrste letno) zdaj povzroča okoljski problem druge vrste: uporaba krmnih proizvodov vključno z ribami, žitom in pitno vodo ter onesnaženje in bolezni, ki jih povzroča odpad kot so izločki in trupla živali.
Krznarske farme, kot vsa dejavnost industrijske živinoreje, proizvajajo ogromne količine živalskih odpadkov, ki se zbirajo na majhnem območju. Živalski odpadki vsebujejo veliko fosforja in dušika. Dež lahko ta odpad spira v vodotoke. Kadar se ga pušča, da se vpija v zemljo, lahko močno onesnaži podtalnico. Hranilne snovi v odpadu povzročajo čezmerno rast alg, kar ima za posledico znižanje ravni kisika v vodi. To lahko pobije veliko občutljivih vrst rib in naredi vodo neprimerno za ljudi. V finskem mestu Kaustinen so morali zaradi onesnaženja s krznarskih farm ustaviti uporabo podtalnice in spremeniti vodni tok.
Minki, lisice in zajci, ki jih na farmah za krzno masovno gojijo, predstavljajo več kot 85% svetovne trgovine s krznom. Študija Michigan State University iz leta 2003, The Fur Rancher Blue Book of Fur Farming, navaja, da “reja minkov v ZDA letno v okolje prispeva skoraj 1000 ton fosforja“. Presežne vrednosti dušika in fosforja so najpogostejša oblika onesnaževanja voda v ZDA. Če se z njimi ne ravna pravilno, potem kemikalije v odpadkih s farm preko izlivov in pronicanja v podtalnico onesnažujejo okoliške vodne sisteme ter vodijo do evtorifikacije dušika in pogina rib.
Predvsem v ZDA združenja krznarskih farm lobirajo pri lokalnih oblasteh, naj ohranijo nižjo kvaliteto vode, in Oddelek za naravne vire v Wisconsinu je lastnike krznarskih farm opozoril na onesnaževanje podtalnice. Na Finskem, kjer stoji 65% vseh farm z lisicami na svetu, je po poročanju okoljevarstvenika Maura Leivija količina živalskih odpadkov dosegla nivo neočiščenih odplak milijona prebivalcev. Januarja leta 1998 so morali na Švedskem zapreti največjo farmo z lisicami, ker je tako močno onesnaževala lokalne vodne vire. Približno v istem času je magazin Scientifur poročal o Poljski študiji, katere izsledki so pokazali, da je bila zemlja okoli krznarskih farm onesnažena z rastočimi oblikami glist. Druga študija v isti številki je lastnikom krznarskih farm svetovala previdnost pri izbiranju lokacije za vodnjake na njihovi posesti.

Onesnaženost zraka povzročajo plini, ki se sproščajo iz gnoja živali in lahko negativno vplivajo na kakovost življenja lokalnih prebivalcev. Prav tako lahko povzročijo škodo v okoliških ekosistemih. Amoniak je velik problem, ne samo s kmetije same, temveč tudi iz gnoja, če se le-ta širi na okoliška zemljišča.
Letno je na farmah minkov in lisic proizvedenih približno 2,7 milijona ton blata in urina, kar zaradi neustreznega skladiščenja in odstranjevanja predstavlja velik problem za okolje.
Vodni ekosistemi lahko zaradi teh živalskih odpadkov utrpijo škodo na številne načine, vključno z zmanjšanjem količine kisika v vodah, ribam toksičnim amonijakom, evtrofikacijo in zdravstvenimi težavami pri ljudeh in drugih živalih.
Raziskave so pokazale, da amonijak s farm za krzno povzroča škodo v gozdovih, saj vpliva na drevesa in drugo rastlinje tako neposredno kot tudi posredno preko prsti.
Obstajajo tudi veliki problemi za okolje, ki jih povzroča odstranjevanje trupel 40 milijonov minkov in lisic, naj bo to s sežiganjem (strupi v zraku), pokopom (strupeni razgradni produkti) ali uničenjem (visoka poraba energije in proizvodnja odplak).
Farme za krzno pa s svojo zasnovo okoliškim prebivalcem ne povzročajo le nadležnega smradu, zaleg muh in težav z pobeglimi minki, temveč divjim živalim in v nekaterih primerih ljudem (zoonoza) tudi stalno grožnjo prenosa virusnih in bakterijskih bolezni, glivičnih okužb in parazitov.

IZRABA VIROV

Farme za krzno porabijo tudi veliko virov. Uporaba posameznih “krmil”, kot so morski sesalci, ribe in žita, ne le ogroža divjih populacij (neposredno in posredno), ampak je tudi nepotrebno zapravljanje virov z enako vsebnostjo energije za potrebe več kot 9 milijonov ljudi. Poleg tega je neverjetnih 24 milijard litrov vode, ki jo popijejo samo minki in lisice, enaka letnim potrebam po vodi več kot 3 milijonov ljudi.

Prevoz približno 4 milijonov ton krme na farme minkov in lisic vsako leto neizogibno povzroča veliko emisij vozil, ki vsebujejo škodljive snovi, vključno z dušikovim oksidom (NO), ogljikovodiki (HC) in trdnimi delci, kot tudi toplogredne pline kot je ogljikov dioksid (CO2).

PORABA ENERGIJE

Surovo krzno je pogosto transportirano s farme do obdelovalcev in izdelovalcev z vmesnim postankom na dražbi ter nazadnje v trgovino, pri čemer se potroši za na tisoče kilometrov energije. Skupna poraba energije za krzneni plašč je ocenjena na najmanj 15-krat toliko kot poraba energije za plašč iz sintetičnega krzna. Precej energije je potrebno tudi za hladilnice, v katerih so izdelki shranjeni v toplih pomladanskih in poletnih mesecih.
Poleg energetskih stroškov prevoza živalskih kožuhov ter končnih krznenih izdelkov po vsem svetu, se energija porablja v vseh fazah proizvodnje krzna.
Začne se s prevozom krme na krznarske farme ali z lovci, ki nastavljajo in preverjajo svoje pasti, nato s prevozom živalskih kožuhov na mednarodne dražbe, od tam pa k strojarjem, barvarjem, proizvajalcem, trgovcem na debelo, trgovcem na drobno in na koncu k potrošnikom, in v tem procesu se porablja velike količine energije.
Pri opisovanju vnosa energije, potrebne za operacije intenzivne reje živali, so dobrodelni skladi The Pew Charitable Trusts in pa izobraževalna ustanova Johns Hopkins Bloomberg School za javno zdravje v poročilu za leto 2008 zapisali, da so takšn sistemov “skoraj v celoti odvisni od fosilnih goriv.”
Lovci, ki redno preverjajo dolge kilometre pastnih linij, da odstranijo mrtve in umirajoče živali in pasti ponovno nastavijo, uporabljajo bencin. V mnogih od držav, kjer je nastavljanje pasti najintenzivnejše, morajo lovci svoje pasti v 3-4 mesece trajajoči sezoni lova preverjati dnevno. Pri tem uporabljajo vozila vključno s tovornjaki, motornimi sanmi, štirikolesniki in celo letali. In ko lovijo na nedostopnih območjih Aljaske, je potrebno “pripeljati mnogo litrov dragega bencina” preprosto zato, da motorne sani delujejo. Lovci s pastmi dejansko porabitjo toliko bencina, da bi veliko povišanje cene goriva bilo vzrok, da mnogi lovci zmanjšajo število svojih pasti oziroma v celoti prenehajo loviti.
Glede izračuna energije, potrebne za delovanje strojarne, Evropska komisija navaja, da “je potrebno upoštevati energijo, porabljeno za elektriko, toploto (para in ogrevanje) ter stisnjen zrak, zlasti za enote z največjo porabo, kot so čiščenje odpadnih voda in postopki sušenja.”
Študija raziskovalca Gregorya Smitha (Ford Motor Co.) je razkrila, da proizvodnja enega plašča iz krzna, pridobljenega na farmi, zahteva več kot 20-krat več energije kot proizvodnja plašča iz sintetičnih materialov.
Poraba energije v proizvodnji krzna pa se ne konča, ko potrošnik kupi krznen plašč. Ameriški svet za informacije o krznu (Fur Information Council of America) poziva lastnike krzna, da vsako leto shranjujejo krzno v komercialnih krznarskih komorah, v katerih “je izmenjava zraka skrbno nadzorovana, temperatura mora biti pod 10 stopinj Celzija in stalna 50% raven vlažnosti.” Razlog, da se poleti krzno hrani v hladilnici, povzame Sandy Parker, v krznarski industriji znan analitik in novinar, je ta, da za številne trgovce s krznom to predstavlja “najbolj donosnen vidik poslovanja [s krznom].”

Primerjava porabe energije za umetno in pravo krzno
Za primerjavo med energetsko učinkovitostjo različnih materialov moramo uporabiti koncept celotne vsebnosti energije (t.j. celotna energija pridobljena s sežigom stvari, plus energija, potrebna za proizvodnjo enote in njen prevoz do končnega uporabnika). Na primer neto energija pridobljena s sežigom ene galone (3,785 l) bencina je 115.000 BTU (British Thermal Unit – britanska termična enota – merilo toplote, ustvarjene s sežigom materiala), vendar je potrebnih povprečno 50.000 BTU na galono za transport surove nafte do rafinerije, njeno predelavo in dostavo do lokalne črpalke, tako da je celotna vsebnost energije za galono bencina 165.000 BTU/galono.

Vrednosti za celotno vsebnost energije plastike, ki se uporablja za izdelavo stvari kot je sintetično krzno so dostopne iz različnih virov. Navedene vrednosti se razlikujejo glede na predpostavke (na primer katero surovo olje jemljemo za osnovo in kakšen odstotek je predelan v kaj), za potrebe te primerjave bomo uporabili najvišjo vrednost 85.000 BTU/lb (1 lb = 0,4536 kg). Tipičen dolg plašč iz umetnega krzna (brez podloge) vsebuje največ 1,36 kg plastike. Energetska vsebnost osnove je torej 225.000 BTU, kar je približno enakovredno uporabni energiji 1,33 galone bencina. To je celotna vsebnost energije surovega materiala iz katerega je narejeno umetno krzno.
Primerjava porabe energije za krznen plašč iz umetnega krzna, iz krzna od ulovljenih živali in krzna od rejenih živali, v tisočih BTU

Predmet    Umetno krzno    Krzno od ulovljenih živali    Krzno od rejenih živali
Umetno krzno    255    N/A    N/A
Gorivo za preverjanje verige pasti    N/A    990    N/A
Izgubljene ali uničene pasti    N/A    60    N/A
Krma za krzno s farme    N/A    N/A    7.665
Odiranje in strganje    N/A    25    25
Sušenje    N/A    84    84
Prevoz surovega krzna    N/A    330    330
Prevoz v tovarno plaščev    165    165    165
Strojenje, rezanje itd.    N/A    100    100
Podloga, sukanec, gumbi itd.    10    10    10
Izdelava plašča    50    50    50
Prevoz do prodajalca    50    50    50
SKUPNO    530    1.864    8.479

Krzno ulovljenih živali zahteva več kot 3,5-krat toliko energije kot umetno krzno.
Krzno rejenih živali zahteva več kot 16-krat toliko energije kot umetno krzno.

PRIMERI PREPOVEDI OGLAŠEVANJA

Za mnogo oglasov za krzno so agencije za oglaševalske standarde v Veliki Britaniji, na Danskem, Nizozemskem, v Italiji, na Finskem in drugod oglaševanje krzna kot okolju prijaznega razglasile za lažno in zavajajoče ter odredile, da jih je potrebno umakniti ali spremeniti. Tukaj navajamo dva primera.

V poznih 1980-ih, so Higgs Furs v Veliki Britaniji objavili serijo oglasov z naslovom: “Higgsovo okolju prijazno krzno”. Družba je trdila, da je “krzno popolnoma okolju prijazno”.
Agencija za oglaševalske standarde ASA (Advertising Standards Authority) je zoper te trditve prejela več pritožb, eno tudi od organizacije Lynx (predhodnico organizacije Respect for Animals), ki je zagotovila nemalo dokazov, da krzna realno ni mogoče opisati na ta način. ASA se je strinjala in odredila, da mora Higgs Furs ustrezno spremeniti svoj oglas.
Podobno je leta 1992 nizozemska skupina Bont voor Dieren pri nizozemski agenciji za oglaševalske standarde vložila pritožbo na oglase trgovine s krznom, ki so krzno opisovali kot “ekološko” (in tudi trdili, da je za živali na krznarskih farmah ‘odlično poskrbljeno’).
Obe strani sta predložili dokaze in stekel je izčrpen postopek, po katerem je neodvisna ASA ponovno odredila, da krzna ni več mogoče označiti kot “ekološkega”, saj je uporaba te besede v takem kontekstu hkrati “zavajajoča” in “neustrezna” (prav tako je ugotovila, da so trditve o “odlični skrbi” za živali zavajajoče). V sodba je bilo ugotovljeno, da je bil poskus nizozemskega inštituta za krzno, da izkoristijo povečano skrb javnosti za okolje, “nedopusten”.

Viri
respectforanimals.co.uk/facts-and-reports/the-fur-trade-and-the-environment/113/

http://www.gan.ca/campaigns/fur+trade/factsheets/fur+farms+and+the+environment.en.html

Dodaj odgovor

Tvoja e-pošta ne bo objavljena. Zahtevana polja so označena *

Lahko uporabite HTML značke in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>