Živali na farmah

Nekateri, ki se prvikrat zavedo tega problema, se bodo vprašali, kako se
v današnji civilizaciji lahko dovoljuje nadaljevanje take krutosti, in če bi
izobraženi ljudje z lastnimi očmi videli, kakšno početje podpirajo, bi temu
sistemu nedvomno že zdavnaj naredili konec.” — Charles Darwin v eseju o
krznu, 1878

 


 

MUČNO ŽIVLJENJE

Krznarska industrija s trditvami, da je krzno od živali, vzgojenih na farmah,
etično sprejemljivo, zavaja javnost. O farmah govorijo, kot da so to luksuzni
prostori, kjer se živali prostovoljno zadržujejo, poležavajo na soncu, se igrajo,
uživajo, ljudje pa so tam izključno zato, da jih razvajajo.
To ne bi moglo biti dalje od resnice. Farme so še najbolj podobne
industrializiranim mučilnicam.

Nobenega upravičljivega razloga ni za ubijanje ali zapiranje živali v kletke
zavoljo človeškega ugodja in nobena farma za krzno ne more zagotoviti
psiholoških ali etoloških potreb živali.” — Nemško veterinarsko združenje

85% živalskih kož v krznarski industriji prihaja s farm za krzno.
Letno je vzrejenih preko 75 milijonov minkov in lisic in še milijoni
činčil, kun, bobrov, rakunov, kojotov, nutrij in drugih živali.

Na farmah za krzno so lisice, minki, dihurji in kune in druge vrste
živali vse svoje življenje zaprte v kletkah. Majhnih, golih,
žičnatih kletkah v dolgih vrstah, pogosto zloženih ena vrh druge. Žičnata
mreža jih reže v nežne tačke. Tekanja, plezanja, kopanja brlogov, dišečih
gozdov, plavanja v šumečih potokih, toplega sonca, igre, občutka trave
pod šapicami in sploh česarkoli, kar je zanje naravno in edino, kar si želijo,
nikoli ne izkusijo. Pred vetrom, dežjem in snegom jim edino zaščito nudi
ozka streha. Po telesih in v hrano tistih, katerih kletke niso na vrhu, dežujejo
iztrebki sotrpink. Amonijak, ki izhaja iz nakopičenega blata in urina, jim žge oči
in pljuča.

Hranjene so s pirejem iz ostankov iz mesne industrije, ki so označeni kot
neprimerni za človeka (pogosto gre za okuženo meso), ter teles na farmi
odrtih živali. Ta poc jim dajo na mrežasti strop kletke ali pa na poševno polico,
pritrjeno na steno kletke, da se cedi v kletko. Ta prehrana živalim navadno
povzroča drisko in druge prebavne motnje. Vode ne dobijo v posodicah,
ampak jo morajo sesati iz gumijastih cevk, ki pa pozimi pogosto zmrznejo,
lahko pa tudi ne delujejo.

Vse je prirejeno tako, da ima farma kar najmanj stroškov. Prostora je malo,
pa še ta ne sestoji iz česa več kot žičnate mreže. Živali ne počno drugega kot
čakajo na smrt. Paraziti in bolezni so v izobilju in se rapidno širijo (tudi izven
farme). Pogosto si žival majhno kletko dolgo deli s črvivim truplom poginule
sotrpinke, preden ga odstranijo.


Priporočena velikost kletk za minke je 38×30.5×61 cm, pogosto so še manjše.
Za dobro počutje mink nujno potrebuje dostop do vode, kjer lahko plava. V
divjini se teritorij minkov, pol-vodnih živali, razteza 4km ob potoku ali reki, in
60% aktivnega časa preživijo v vodi. Edina voda, ki jo mink dobi na farmi, je
skozi gumijasto cev za pitje. Robert Morgan, član britanske zveze prodajalcev
krzna, je v časopisu Observer (1.6.1997, str.3) celo drznil izjaviti: “Če bi minki
imeli dostop do vode za plavanje, bi se zmočili in se verjetno prehladili in
umrli.”
Minki so samotarske živali. V divjini močno branijo svoj teritorij in družbo
drugih minkov iščejo le v času parjenja. Na farmah pa so minki zaporniki v
do 100 kletk dolgih vrstah, včasih prisiljeni tudi deliti kletko z drugim minkom.
Umrljivost mladičev na farmah je visoka; 9-12% mladičev je mrtvorojenih
ali pa umre v prvih treh tednih. Do novembra ali decembra mladičem zrase
zimski kožuh in takrat jih odrejo.

Tovrstne stereotipije, kadar jih opazimo pri človeku, kažejo na hude
psihološke probleme. Za takega človeka bi najbrž rekli, da je psihotičen.” -
– Donald Brown, profesor za Animal Welfare na Univerzi v Cambridgeu in
Predsednik znanstvenega veterinarskega komiteja EU, v oddaji BBC Wildlife,
junij 1997.

Noben človek, ki bi živel v takih razmerah, ne bi bil niti zadovoljen niti zdrav.
Zelo znani in pogosti so primeri zdravih ljudi, ki predvsem v sirotišnicah in
podobnih zavodih, pa tudi zaporih in umobolnicah, že v kratkem času razvijejo
psihične motnje, ki se manifestirajo kot pozibavanje (stereotipija), apatija,
izguba govora ter agresivno vedenje do drugih in sebe (zaletavanje z glavo
ob zid, grizenje lastnega jezika in podobno). Pri živalih ni veliko drugače.
Raziskave so pokazale, da 85% živali, zaprtih na farmah, zaradi dolgočasja,
omejenega gibanja, strahu in onemogočenega naravnega vedenja razvije
vedenjske abnormalnosti kot so pozibavanje telesa ali glave in samo-
poškodovanje, na primer grizenje lastnega repa in nog.

POSNETKI S FINSKE

POSNETKI S ČEŠKE

V kletkah gojene živali parijo februarja in v začetku marca in mladički se
navadno skotijo v prvi polovici maja. Pri starosti 6-7 tednov jih ločijo od mater.
Ko pri starosti 7-10 mesecev zamenjajo prvo podlanko in je kožuh najboljše kvalitete,
jih odrejo.

Farme za krzno živalim povzročajo tako hude psihične travme, da matere včasih ubijejo
lastne mladičke. Neka študija lisic na farmah je polovico smrti mladičev, ki se zgodi
pred odstavitvijo, pripisala infanticidnemu vedenju. Tako vedenje se le redko pojavi
v divjih populacijah. Poleg psiholoških motenj pa so farme polne tudi bolezni,
ki se v umazanih kletkah hitro pojavijo, ter motenj, ki jih povzročajo genske manipulacije.

Krznarji iščejo metode in produkte, ki bi jim povečali dobiček, to pa zmeraj
na račun živali. Da bi v krajšem času vzredili večje število živali, se
poslužujejo hormonov in okoljskih manipulacij. Mnogo živali na farmah se
ne pari naravno. Podvržene so bolečim, nasilnim umetnim oploditvam – z
nadzorovanimi oploditvami si rejci obetajo večja legla in nove barve krzna.
Križanje pa poleg željene barve ali kake druge lastnosti krzna povzroča
tudi hude abnormalnosti: gluhost, deformacijo udov in spolnih organov,
slabokrvnost, sterilnost, motnje živčnega sistema, prekomerno krvavenje in
znižano odpornost na bolezni.
Samice, ki jih uporabljajo za razplod, ta pekel prestajajo 6 do 8 let, nenehno
oplojevane, brez počitka med porodi.
Poleg križanja pa se za dosego željenih lastnosti krzna uporabljajo tudi
metode omejevanja dnevne svetlobe ter nizke temperature.


MUČNA SMRT

Usmrtitev živali farmah za krzno se izvede takoj po prvi menjavi podlanke, ko
je njihovo krzno v najboljši kondiciji in so morebitne poškodbe kožuha izginile.
Rejci trdijo, da za živali dobro skrbijo – sicer bi njihov kožuh ne bil lep; zato pa
jih je treba ubiti takoj, ko jim zraste nova dlaka, preden se začne slabšati.

Metode ubijanja so zasnovane tako, da ne škodujejo krznu in da so
cenene. To je edino, kar je pomembno. Delavci z živalmi ravnajo brutalno in
nespoštljivo. Metode ubijanja vključujejo:
• električni šok z elektrodami potisnjenimi v usta (lahko tudi železna
sponka čez gobec) in anus (ali vagino); električni šok včasih potisne
elektrodo iz anusa in postopek morajo ponoviti
• zadušitev s plinom (ogljikov oksid ali dioksid, pogosto izpušni plini iz
traktorja), ki je zelo počasna. Vroč, nefiltriran plin živalim ožge oči in
pljuča ter povzroča mučno smrt
• zastrupitev s kemikalijami (na primer strihnin; paralizira mišice z
močnimi, bolečimi krči in žival ne more dihati)
• injekcije cianida ali drugih strupov v srce (povzroča paralizo)
• zadavljenje
• zadušitev z odvzemom zraka oziroma onemogočanjem dihanja (pritisk
na prsni koš, pokrivanje ust in smrčka)
• lomljenje vratu
• utopitev
in ne zagotavljajo takojšnje smrti, kar pomeni, da so živali odrte pri živem
telesu.


PSI IN MAČKE

Živi odrti – mačke in psi ubiti za trgovino s krznom
Obešenim z žično zanko okoli vratu jim v grlo s cevjo vlivajo vodo, dokler se
ne utopijo. Mnogi so odrti, ko še vedno živi.

To je le eden od grozljivih prizorov, ki so jih na video posnetkih ujeli preiskovalci
Humane Society of the United States (HSUS, Humano društvo ZDA), ko so
infiltrirali industrijo s krznom mačk in psov na Kitajskem, Tajskem in Filipinih.
Mačke in pse, ki so bili nekoč ljubljenčki, pobašejo na tovornjake in strpajo
v vreče in zabojnike. Nekateri so zaprti v umazanih, temnih, neogrevanih
zgradbah v mrzlih severnokitajskih zimah, pogosto brez hrane in vode.

18-mesečna tajna preiskava je razkrila, da je trgovanje s krznom mačk in
psov daleč mnogo bolj razširjeno, kot so mislili – HSUS je pokazala, da je
vsako leto v mednarodni trgovini s krznom zlorabljenih in ubitih več kot 2
milijona hišnih ljubljenčkov. In to bolano početje ni le nekaj, kar se dogaja
v daljnih deželah – pred kratkim je vsaj eno podjetje v Veliki Britaniji odkrito
trgovalo s krznom teh živali.

Prizor kitajske industrije krzna
Psi namenjeni za krzno

Ko so infiltrirali to industrijo, sta HSUS in nemški preiskovalni novinar Manfred
Karremann posnela in fotografirala ta celoten umazan posel od začetka do
konca in razkrila, kako je ta trgovina neločljivo povezana z ostalo krznarsko
industrijo. Izdelke iz krzna mačk in psov so našli v večih evropskih državah in
tudi v ZDA, in zaposleni v avkcijskih hišah, kjer prodajajo krzno, so povedali,
da nekatere od njihovih strank prihajajo iz ZDA, večina pa iz Velike Britanije ,
Nemčije, Italije in Španije.

Te živali končajo kot rokavice, plašči, kape in krznene obrobe, njihove kože
pa se uporabljajo tudi v proizvodnji bobnov in drugih glasbil.

Preiskava organizacije PETA leta 2005 je na živalskem trgu na južnem
Kitajskem odkrila pse in mačke, ki so usihali v majhnih kletkah, očitno
izčrpani. Nekateri so bili na poti več dni, prevažani v kletkah iz tanke žice,
brez vode in hrane. Živali so bile v kletke natlačene tako tesno, da se niso
mogle niti premikati. Med njimi so bile mrtve in umirajoče živali s polomljenimi
udi in odprtimi ranami. Nekatere so obnorele. Vse so bile na smrt prestrašene.

Preiskovalci so poročali, da je bilo na posamezen tovornjak v kletkah
naloženih do 8000 živali. Kletke, polne živih živali, so med razkladanjem z
vrha tovornjaka metali na tla, pri čemer so se živalim polomile noge. Mnogo
živali je še vedno nosilo ovratnice, znak, da so nekoč imele družine. Zdaj,
ukradene, bodo pretepene do smrti, izkrvavljene ali zadavljene – zato, da
bo njihov kožuh lahko predelan v plašče, ovratnike in igračke.

Mačke v kitajski krznarski industriji

Nekatere teh živali so namensko vzrejene na farmah, predvsem v Severni
Kitajski, kjer hladno podnebje izboljšuje kakovost in debelino živalskega
kožuha. Na farmah se nahaja od 5 do 300 psov oziroma do 70 mačk. Ne
prihajajo pa vse živali iz teh gojilnic; nekatere kitajske družine imajo po nekaj
mačk in psov, ki jih ubiljejo, ko se začne sezona ubijanja.

Na Kitajskem imajo dolgodlake mačke kot domače živali. Kratkodlake mačke,
še posebej sivo ali oranžno obarvane, pa imajo zunaj, običajno privezane z
žico, in jih vzrejajo za krzno. Ocenjuje se, da je vsako sezono, od oktobra do
februarja, ubitih okoli pol milijona mačk.

Preiskovalci so obiskali podjetja s krznom, kjer so jim povedali, da imajo na
zalogi 50.000 mačjih ter enako število pasjih kož. V enem podjetju so trdili,
da imajo na zalogi več kot 100.000 kož mačk. Te kože predelajo v plašče,
ki se praktično ne razlikujejo od plaščev minkov ali lisic, in se prodajajo skupaj s
krznom drugih živali.

Glede podobnosti med krznom domačih mačk in psov ter krznom drugih vrst
je tiskovni predstavnik HSUS rekel: “Ne zaupajte prav nobeni krzneni obrobi,”
in dodal, “potrošniki morajo biti pozorni” in prijaviti sumljive izdelke.
Predsednik nemškega podjetja, znanega po trgovanju s krznom mačk, je
povedal: “Obarvano krzno mačk je težko razlikovati od krzna drugih vrst
živali.”

Za krznen plašč je potrebnih okoli 24 mačk ali 10-12 psov. Ta številka je
seveda večja, če se uporabljajo mladiči.

Mačk pa za krzno ne pobijajo le na daljnem Vzhodu; tudi v Vzhodni Evropi jih
namensko gojijo za to.

Klavnice
Na Filipinih so preiskovalci obiskali klavnico mačk, kjer je vsakodnevno ubitih
in odrtih tudi do 100 mačk. Živali so tukaj predvsem ubite za njihovo kožo
in ne krzno, vendar je trpljenje isto. Uporabljajo le samce, saj seski samic
zmanjšujejo uporabno površino kože. Zato je v mestu, kjer se nahaja ta
klavnica, komajda kaj mačkov in zbiralci se vozijo pobirati mačke v oddaljena
mesta. Nekatere živali so potepuške, večina pa je ukradenih ljubljenčkov.

Mačke strpajo v vreče in vozijo v klavnico tudi do 6 ur brez hrane in vode.
Preiskovalci so bili priča mačkom, obešen z vrvjo okoli vratu, medtem ko so
drugi mački nemočno opazovali. Video posnetki in fotografije pokažejo tudi
mlade otroke, ki pomagajo v klavnici.
Zdi se, da je prisotnost otrok pogosta. Filipinska policija je, ko je septembra
1999 vdrla v dom neke ženske, ki je ubijala mačke zaradi krzna, odkrila, da
je ženska za pobiranje in ubijanje živali uporabljala otroke. Policija je našla
ostanke pobitih mačk in žive mačke v kletkah iz bambusa. Podjetje te ženske je
izvažalo krzno mačk strankam na Japonsko (kjer so ga uporabljali kot podlogo
v škornjih, torbicah in plaščih) in prodajalo telesa mačk kot meso za klobase.

Označevanje
Jasno je, da krzna mačk in psov ponavadi ne označijo kot takega. Trgovci
s krznom so preiskovalcem povedali, da lahko kateri koli izdelek iz krzna
poljubno označijo, odvisno od tega, kar je ljubše kupcu. Kot povzame HSUS: “Z
drugimi besedami, podjetje, ki dobavlja krzno, nima zadržkov označiti krzna
psov ali mačk kot krzno nekatere za potrošnike bolj sprejemljive vrste živali.”

Nemški uvoznik je preiskovalcem povedal, da izvoz krzna mačk in psov
v ZDA ni problem – pojasnil je, da je to le vprašanje tega, kako se izdelek
imenuje.

Krzno mačk je znano pod več imeni: domača mačka, divja mačka,
Katzenfelle, Goyangi, gorska mačka, zajec.
Krzno psov je med drugim lahko označeno kot gae-volk (gae je korejsko
poimenovanje za psa), kitajski pes, goupee ali sobaki, medtem ko je pasja
koža pogosto označena kot posebna kože, jagnječja koža ali koža gorskih
koz, azijski šakal ali loup d’Asie.

Kože psov in mačk se uporabljajo za različne izdelke kot so rjuhe,
rokavice za golf, torbice in pripomočki za bolnike z revmatizmom. V nekaterih
državah se krzno odkrito prodaja – v Nemčiji so kožuhi mačk, jakne in
posteljna pregrinjala na prodaj na bencinskih črpalkah.

Marca 1999 je Britanska televizija BBC razkrila neko londonsko krznarsko
podjetje, da trguje s krznom mačk in psov. BBC-jev preiskovalec je obiskal
posredništvo Alaska Brokerage International, katerega sedež je v sosednji
zgradbi od sedeža britanskega krznarskega združenja. Opremljen s skrito
kamero je posnel prodajalca (za katerega verjamejo, da je direktor družbe,
Peter Bartfeld), ki ponuja 10.000 “prirejenih kož goupee-jev” (psov s Kitajske),
in 150.000 kožuhov mačk. Preiskovalcu se je širokoustil, da je vpleten v vsako
kupčijo s krznom v Veliki Britaniji.

Krzno psov in mačk je pogosto popolnoma neoznačeno ali lažno označeno
kot umetno. Celo znani rapper P Diddy je v svoji znamki oblačil Sean John
prodajal izdelke iz krzna, lažno označene kot imitacijo zajčjega krzna.

Globalizacija trgovine s krznom pomeni, da je nemogoče vedeti, od
kod prihaja krzno. Kožuhi potujejo z dražbe na dražbo in so razposlani
izdelovalcem po vsem svetu, pa tudi končni izdelki so pogosto izvoženi.
Četudi na nalepki piše, da je izdelek narejen v Evropi, je verjetno, da so živali
bile vzrejene in ubite drugje.

V čem je razlika?
Medtem ko večino ljudi upravičeno zgrozi in razjezi način, kako so vzrejani
mačke in psi, kako so ukradeni, prevažani, zlorabljani in kako ubiti zaradi krzna, pa bodo,
upamo, spoznali, da med umorom teh in drugih živali za krzno ni razlike. Na
desetine milijonov živali je vsako leto ubitih zaradi krzna: vzrejenih na farmah,
kjer obnorijo ter poškodujejo same sebe in druga drugo, ali ujete v zloveščih
pasteh in prepuščene, da stradajo, zmrznejo, se utopijo, so pretepene do smrti
ali grizejo lastne ude v mrzličnem poskusu pobega. To je resnica trgovine
s krznom. Trgovine ne skrbi, ali ubijajo divje živali, živali, posebej gojene za
krzno ali pa ukradene družinske ljubljenčke. Trgovci s krznom nimajo vesti,
nimajo morale. Vodita jih pohlep in sebičnost.

Na Kitajskem trgovina s krznom cveti
Poleg krzna mačk in psov kitajska krznarska industrija slači kože milijonom
drugih živali. V zadnjem desetletju je tamkajšnja trgovina s krznom doživela
pravi razcvet. Potrudite se in bojkotirajte izdelke s Kitajske (tudi, če je okrasna
obroba na jakni označena kot realistično umetno krzno). Kontaktirajte kitajsko
embasado v Ljubljani ter jim povejte, da bojkotirate njihove izdelke in zakaj.

Astrakhan

Po začasnem upadu v 1990-ih letih so v svetu krvave krznene mode v zadnjem času ponovno vedno bolj popularni izdelki iz kožuhov še nerojenih ali novorojenih jagenjčkov pasme karakul. Oblačijo jih tudi Madonna, Lisa Marie Presley in Ivana Trump.

Ovce pasme karakul (tudi caracul, astrakhan ali perzijska ovca), v Uzbekistanu, Centralni Aziji, Afganistanu in Namibiji gojijo izključno zaradi njihove kože, znane pod ruskim imenom astrakhan (tudi karakul, caracul, broadtail, breitschwanz (nemško), swakara, karakulcha ali kratko cha (rusko, uzbeško), namikara ali nakara (namibijsko), agnello di Persia (italijansko) in krimmer (rusko)). V nasprotju s tem, kar bi krznarska industrija želela, da potrošniki verjamejo, to krzno ni stranski produkt mesne industrije in ne prihaja od splavljenih jagnjet.

Kožuščki odrtih jagnjet se prodajajo na dražbah po vsem svetu, tudi v Evropi. Leta 2000 so na dražbah v Nemčiji, na Danskem in na Finskem dosegali povprečno ceno od 11 do 24 Eur, odvisno od barve; posamezni kožuščki fetusov tudi do 70 Eur.

Plašči iz teh kožuščkov (za posamezen plašč je potrebnih približno 30 kožuščkov) so v tem času dosegali cene od 5 do 10 tisoč Eur.

Karakul ovce redijo skozi vse leto, v grozljivih pogojih, in jih umetno oplojujejo, da bi dosegli določene željene odtenke dlake. Samo v Uzbekistanu je vsako leto ubitih 4 do 5 milijonov karakul jagenjčkov.

Krzno novorojenih jagnjet dosega visoko ceno, ampak najdražja je koža nerojenega plodu. Tekstura njihove kože je odvisna od starosti v času zakola. Trideset dni pred rojstvom je krzno zelo fino in se lahko uporablja za različne izdelke kot so torbice, kape, rokavice in celo kopalke. Deset do petnajst dni pred rojstvom je koža svilnata, lahka in ima sijočo valovito teksturo. Krzno jagnjet 1-3 dni pred rojstvom je kodrasto in sijoče. Starejša, kot so jagnjeta, manj vreden je njihov kožuh, saj izgubi svoje značilno valovanje.

Ovca v času svojega življenja rodi od 3 do 5 jagnjet. Vsi izmed njih, razen zadnjega, so ločeni od nje nekaj dni po tem, ko se rodijo, prestrašeni in še nezmožni trdno stati na lastnih nogah. Mati, z močnim nagonom za zaščito in skrb za svoje potomstvo, nepredstavljivo trpi, ko nasilno prekinejo tesno vez, ki jo ima s svojim otrokom. Ko jagnjetom odrejo kožo, njihova telesa preprosto vržejo v smeti.

Nekaj dni staro jagnje, ki bo ubito za kožuh.

Med svojo zadnjo nosečnostjo je ovca brutalno ubita, da ji odvzamejo dragocen fetus. Pritisnejo jo ob tla in prerežejo vrat, medtem ko nerojeno jagnje še vedno brca v njenem trebuhu.

Marca 2000 je HSUS (Humane Society of the United States) dokumentiralo britalno ravnanje z nosečimi ovcami in novorojenimi jagnjeti na farmi in klavnici na robu mesta Bukhara v Uzbekistanu.

Druge živali

Ljudje pogosto menijo, da so kože živali, rejenih za meso, stranski produkt. Ne le, da je koža lahko celo primarni produkt, nikoli ni stranski produkt. Brez izkupička od kož reja živali pogosto ne bi bila profitabilna (kljub zajetnim subvencijam) in tako usnje kot krzno podpirata rejo živali za meso in noben teh produktov ni in ne more biti etičen.

Striženo ovčje krzno (angl. shearling) v nasprotju z razširjenim prepričanjem potrošnikov ni strižena dlaka, temveč gre za kožuh enoletnih ovc, ki so strižene le enkrat – malo preden jih ubijejo. Kožo strojijo z dlako vred in iz nje izdelujejo rokavice, kape, copate, čevlje (zelo znani so škornji Ugg), jakne…

Jakna iz ovčje kože

Kože ovc, krav, kamel in drugih živali pa prodajajo tudi v obliki odej, pregrinjal, vzglavnikov, preprog in celo otroških igrač. Strojeno je na enak način kot vse druge kože in za odstranjevanje tkiva, preprečevanje razkroja, zapiranje foliklov, da dlaka ne izpade, razmaščevanje, mehčanje, beljenje in barvanje se uporabljajo iste toksične kemikalije, o katerih je govora v prispevku o strojarski industriji. Preberite tudi prispevka o volni in usnju.

Zelo žalosten pogled ponujajo kožuščki jagenjčkov v otroških vozičkih in posteljicah. Ali je dojenčku res dobro in prav postlati z ustrojeno kožo drugega dojenčka? Ali starši, ki to počno, pomislijo kdaj na starše otroka, katerega koža zdaj “krasi” voziček? Pa na majhno, nebogljeno bitje samo? Kože ovc, krav, kamel in drugih živali pa prodajajo tudi v obliki odej, pregrinjal, vzglavnikov, preprog in celo otroških igrač.

Krzno je prisotno tudi v nekaterih tradicijah, kjer bi ga že zdavnaj morali zamenjati umetni materiali. Naj gre za kitajski ples zmajev, škotski sporran (torbica na kiltu), slovenske kurente ali visoke kape londonske kraljevske straže iz krzna medvedov, bistvo nobene tradicije ne zahteva trpinčenja drugih bitij zavoljo človeških kostumov. Nadomestitev krzna z etičnimi in okolju prijaznejšimi materiali v 21. stoletju tradiciji gotovo ne škoduje, temveč jo osmisli.

Viri

http://www.peta.org/issues/animals-used-for-clothing/fur-farms.aspx

http://www.respectforanimals.co.uk/facts-and-reports/fur-farming/53/

http://www.caft.org.uk/factsheets/mink-impact.html

http://www.bornfreeusa.org/facts.php?p=372&more=1

http://www.caft.org.uk/factsheets/mink-impact.html

http://faada.org/causas-en-2-peleteria

http://www.peta.org/issues/animals-used-for-clothing/fur-farms.aspx

http://faada.org/causas-en-2-peleteria

http://www.respectforanimals.co.uk/facts-and-reports/fur-farming/53/

http://www.peta.org/issues/Animals-Used-for-Clothing/inside-the-fur-industry-

factory-farms.aspx

http://www.respectforanimals.co.uk/facts-and-reports/fur-farming/53/

http://www.independent.co.uk/environment/green-living/p-diddy-rapped-for-selling-

coats-made-from-dog-pelts-429763.html

http://www.caft.org.uk/factsheets/cats-and-dogs.html

http://www.rescue-dogs.co.uk/chinese-fur-trade.html

http://canpaws.ca/images.html

http://www.occupyforanimals.org/fur–karakul-lambs-dont-live-older-than-three-days.html

http://www.humanesociety.org/assets/pdfs/fur/karakul_report.pdf

http://www.occupyforanimals.org/shearling.html