Strojarska industrija

OBDELAVA KOŽUHA

Takoj, ko kožuh odstranijo z živali, ta začne razpadati. Za preprečevanje gnitja živalskih kož so potrebne kemikalije, kot je na primer formaldehid. Eden prvih znakov gnitja je izpadanje posameznih dlake iz kože. Ker je krzno del mrtve živali, je precej očitno, da potrebuje zaščito pred naravnimi dejavniki razpada, vključno z insekti, bakterijami in glivicami. Strojenje je proces, ki stabilizira kolagen ali proteinska vlakna v živalskih kožah z namenom zaustaviti biorazgradnjo.
Dejansko se za obdelavo in zaščito surovega krzna uporablja cel koktajl škodljivih in strupenih snovi. Te vključujejo surfaktante in maščobe, mineralne soli, topila, kisline, formaldehid, derivate premogovega katrana, tanine, biocide, fungicide, barvila, belila in sredstva za končno obdelavo, pogosto na cianidovi osnovi. Poleg omenjenih strupenih snovi odplake iz strojarn vsebujejo tudi velike količine drugih snovi, ki onesnažujejo okolje, kot so proteini, dlaka, soli, apnena gošča, sulfidi in kisline.
Ljudje, ki delajo v strojarnah, trpijo akutne in kronične posledice, bolezni kože in oči in umirajo zaradi raka, ki ga povzroča izpostavljenost dimetilformamidu in drugim strupenim kemikalijam, ki se uporabljajo pri obdelavi in barvanju kož. Derivati premogovega katrana, ki se uporabljajo, so izredno močno rakotvorne snovi. Po eni od raziskav, ki jo je izdal New York State Department of Health, je več kot polovica bolnikov z rakom testisov zaposlenih v strojarnah.
Med katastrofalnimi posledicami tega strupenega odpada je tudi grožnja človekovemu zdravju zaradi močno povečanih nivojev svinca, cianida in formaldehida v podtalnici blizu strojarn. Ameriški centri za nadzor in preprečevanje bolezni so odkrili, da je bila pojavnost levkemije med prebivalci na območju v okolici neke strojarne v Kentuckyu petkrat višja od državnega povprečja.
Velik del krznarsko-obdelovalne industrije se je zaradi nižjih okoljskih standardov in poceni delovne sile preselil v države v razvoju, kot je na primer Kitajska. Vendar pa še vedno poteka v številnih evropskih državah, vključno z Italijo, Grčijo, Nemčijo in Veliko Britanijo.
Študija Evropske komisije o celovitem preprečevanju in nadzorovanju (European Commission Integrated Pollution Prevention and Control) o najboljših razpoložljivih tehnikah za strojenje kož iz leta 2003, priznava strojarsko industrijo kot “potencialno intenzivno onesnaževalno industrijo.” Sistem za projekcijo industrijskega onesnaževanja uvršča industrijo strojenja in barvanja kož med pet industrij, ki najhuje onesnažujejo s strupenimi kovinami.
Leta 1991 je ameriška agencija za varovanje okolja (EPA, Environmental Protection Agency) z globo v višini 2.2 milijona dolarjev kaznovala šest obratov za predelavo krzna zaradi onesnaženja, ki so ga povzročili. Navedla je kršitve pri ravnanju z nevarnimi odpadki ter da lahko topila, ki se uporabljajo pri teh operacijah, povzročijo dihalne težave in da so na seznamu možnih rakotvornih snovi. ”
Zdaj celo kitajska vlada postaja zaskrbljena zaradi onesnaženja, ki ga povzročajo tovarne za barvanje krzna. V decembru 2007 je The Trapper & Predator Caller, ena od publikacij trgovine s krznom, poročal, da Kitajska razmišlja o vpeljavi kazenskega davka za strojarsko in barvarsko industrijo kot del poskusa, da kaznujejo “industrije, ki povzročajo izredno onesnaženje.”

Potem, ko so bile živali ubite na krznarskih farmah ali pa so jih ubili lovci, jim kože potegnejo s teles. Zdaj “kožuh,” kožo živali, katere se še vedno drži dlaka, pošljejo v strojenje ter morda barvanje, beljenje ali kako drugo obdelavo.
Dve najpogostejši metodi za obdelavo krzna vključujeta kemikalije, ki so rakotvorne in so strupene za ljudi.
Formaldehid se uporablja med strojenjem in barvanjem, kot že omenjeno, za zaščito foliklov. Formaldehid je na vsakem pomembnem seznamu strupenih snovi, vključno s seznamom EPA (ameriška Environmental Protection Agency), seznamom strupenih kemikalij, ki jih je potrebno prijaviti, TRI (Toxics Reporting Industry), seznamom omejenih snovi AAFA-RSL (American Apparel and Footwear Association Restricted Substances List) in California Proposition 65 SuperList kemikalij, za katere je znano, da povzročajo raka. Po podatkih Mednarodne agencije za raziskave o raku (IARC, International Agency for Research on Cancer), je “ta kemikalija rakotvorna”. Ta strokovna delovna skupina 26 znanstvenikov iz 10 držav je leta 2004 ugotovila, da “zdaj obstaja dovolj dokazov, da formaldehid pri ljudeh povzroča rak grla” in močni dokazi, da formaldehid povzroča levkemijo.
Krom se uporablja v procesu “strojenja s kromom”, ki je običajna metoda obdelovanja kožuhov. Splošno je sprejeto, da je krom strupen in v nekaterih oblikah celo rakotvoren. Leta 2003 so v otroških igračah in drugih predmetih, narejenih s krznom psov in mačk, ki se prodajajo v Avstraliji in Evropi, ugotovili strupene ravni kroma. Tudi krom je na na seznamu EPA strupenih kemikalij, ki jih je potrebno prijaviti, in na California Proposition 65 SuperList-u kemikalij, za katere je znano, da povzročajo raka ali reproduktivne motnje.
Druge kemikalije, ki se uporabljajo ali sproščajo pri procesu obdelave in barvanja krzna ter se pojavljajo na enem ali več ameriških vladnih seznamih toksičnih kemikalij so aluminij, amoniak, klor, klorobenzen, baker, etilen glikol, svinec, metanol, naftalin, žveplena kislina, toluen in cink.
Izmed teh tipičnih strojarskih onesnaževal Nacionalni toksikološki program (NTP, National Toxicology Program) uvršča toluen in svinec med kemikalije, za katere je “utemeljeno pričakovati, da so rakotvorne za ljudi.” To stališče zavzema tudi IARC, ki uvršča svinec in toluen med snovi, ki so “verjetno rakotvorne za ljudi”.
Naftalin, ki se lahko uporablja v zaključnih fazah ter pri barvanju kot komponenta oksidacijskih barvil, je prav tako OSHA karcinogen.
Za strojarske kemikalije etilen glikol, svinec, cink in toluen je znano, da so razvojno in reproduktivno toksične za moške in ženske. Enciklopedija za poklicno zdravje in varnost (The Encyclopaedia of Occupational Health and Safety, 4. ed.) navaja, da so “različne kemikalije, ki se uporabljajo v krznarski industriji, potencialno dražeče za kožo.” Nadalje študija delavcev v ameriškem žurnalu industrijske medicine (American Journal of Industrial Medicine) iz leta 1998  ugotavlja, da imajo ženske, zaposlene v predelavi usnja in krzna, povečano tveganje za raka na dojki.
Poleg tega Evropska komisija vidi onesnaževanje zraka kot enega glavnih okoljskih problemov strojenja, kajti ob običajnih strojarskih procesih se izpuščajo strupene snovi in snovi z močnim vonjem.
Kemikalije, navedene zgoraj, so le vzorec vseh tistih, ki se uporabljajo pri strojenju in barvanju krzna, in vse krzno je obdelano, da ga je mogoče uporabljati. Obdelava je pomembna, saj preprečuje biorazgradnjo krzna. V predobdelovalnem procesu prezervacije se “navadna sol uporablja za odstranjevanje vlage iz kože, da zavira gnitje.” To je izrecen namen izpostavljanja krznenih oblačil obdelavi, preden se lahko prodajo: da se ustavi naravni proces biorazgradnje.

viri:
respectforanimals.co.uk/facts-and-reports/the-fur-trade-and-the-environment/113/

http://www.gan.ca/campaigns/fur+trade/factsheets/fur+farms+and+the+environment.en.html